Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe
Programi po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe
Promocijsko-prodajni katalog
Prireditve
Gostinska ponudba
Prenočevanje
Nakupi
Informacije
Povezave
Kontakt
Aktualno
Lokalna akcijska skupina

 

 


Domača in umetna obrt




Ena najstarejših in najbolj razširjenih domačih obrti na Slovenskem je izdelovanje suhe robe. V obsežnih gozdovih je bilo zanjo vedno dovolj surovin in še danes rezbari lesene predmete kakšnih 100 domačinov. Najstarejši zapisi o suhi robi izvirajo iz 14. stoletja, v 15. pa je Friderik III. prebivalcem Ribniške in Kočevske doline podelil pravico, da prodajajo suho robo in lončevino po vsej Avstro-Ogrski. Zato so Ribničani krošnjarili tudi v oddaljenih krajih. Iz Kolpske doline so krošnjarili "vurmoharji", popravljalci ur.

Starodavna obrt je tudi klekljanje, ki se je začelo v Idriji pred več kot 300 leti; že od 18. stoletja naprej so bile čipke zelo iskane zaradi odlične kakovosti in izvirnih vzorcev. 1876 so ustanovili čipkarsko šolo, da bi ohranili tradicijo klekljanja, in šola še vedno deluje. V muzeju v gradu Gewerkenegg so razstavljene stare čipke in novi izdelki, vsako leto avgusta pa prirejajo čipkarski festival in tekmovanje na Trgu svetega Ahacija.